Torej, nekaj malega o meni. Kolikor se spomnim, sem prvič začel opazovati nočno nebo kot približno 10-letni mulc. Zvečer sem si velikokrat "sposodil" očetov daljnogled in se skrivaj odtihotapil na podstrešje, nato pa na streho naše hiše. Vse je potekalo za hrbtom staršev, saj je bilo plezanje po strehi strogo prepovedano (le zakaj, se sprašujem =) ). Isto je veljalo za "sposojo" daljnogleda, ampak to me ni ustavilo =) Na strehi je bil mir (vsaj dokler ni kdo odkril kje sem) in odličen razgled po nočnem nebu. Včasih sem sicer moral s seboj pripeljati še mlajšo sestro, sicer bi me izdala staršem, večinoma pa sem bil sam. Plezanja po strehi sva oba preživela brez padcev (včasih ima človek več sreče kot pameti) in z relativno malo kaznimi, tako da imam na to lepe spomine.
Od takratnih opazovanj mi je najbolj živo ostala v spominu Luna, ki me je osupnila. Prej namreč nisem vedel, da na njej obstajajo kraterji, zato si lahko predstavljate kako sem bil presenečen ob prvem pogledu skozi daljnogled. Z daljnogledom sem strmel v kraterje tako dolgo, da sem imel zeleno-bel odsev Lune pred očmi še dolgo potem, ko sem vrnil daljnogled v očetovo omaro. V Velikem družinskem atlasu, ki sem ga dobil za rojstni dan, sem nato našel risbo Lune, kjer so bili označeni večji kraterji in "morja", tako da je opazovanje postalo še bolj zanimivo.
Isti atlas je vseboval tudi karti severnega in južnega neba. Prva karta je postala osnova za moje spoznavanje ozvezdji. Začetna tarča je bil Veliki voz, o katerem sem nekaj malega že slišal v šoli, in je bil lahka tarča nad bližnjim hribom. Nato sem nadaljeval do Severnice in Malega voza, pa Kasiopeje, itd.
Naslednja leta sem se nato z astronomijo ukvarjal bolj z branjem knjig in kasneje gledanjem slik na Internetu, veliiiiko časa pa sem tudi porabil z branjem znanstevene fantastike =) Druga večja prelomnica je bil astronomski tabor Astronomskega društva Javornik, kamor sem se prijavil dvakrat v srednji šoli. Tam sem v kratkem času dobil ogromno novega znanja in spoznal veliko novih ljudi, kar mi je dalo nov zagon. Tam so me tudi navdušili nad astrofotografijo. Žal pa je bila oprema pregrešno draga, jaz pa skoraj brez denarja, saj sem ga večino porabil za glasbeno opremo in inštrumente (glasba je pač nepogrešljiv del mojega življenja).
Ravno v času, ko sem obupoval nad tem, da bom še v tem življenju uspel nabrati dovolj denarja za kakršno koli uporabno opremo, sem v aprilski številki revije Spika leta 1994 odkril članek Franca Kreka o samogradnji teleskopa. Enkratna odrešitev v stilu "deus ex machina" =) Delavnico smo doma že imeli in znal sem narediti marsikaj, saj sem tam preživel doberšen del svojega otroštva. Vendar pa je bil to daleč najzahtevnejši projekt, ki sem se ga do takrat lotil. Za nameček tudi nisem poznal nikogar v bližnji okolici, ki bi teleskop sploh imel, kaj šele da bi ga naredil, denarna sredstva pa so tudi bila zelooo omejena. Ampak mi je z obilico trme in vztrajnosti uspelo, in teleskop (z določenimi izboljšavami) še vedno deluje.
Področje astrofotografije pa je dolga leta pokrivala dobra stara Praktica in stari ruski 300 mm teleobjektiv - neprecenljivo, bi rekli v TV reklami =) Šele zadnjem času jo počasi poskušam zamenjati z zrcalno refleksnim digitalcem Nikon D70s... Uspehi in polomi bojo vidni na podstrani Fotografiranje.
Naslednji večji projekt, ki je v svoji drugi ali tretji (ne vem več točno) reinkarnaciji aktualen še danes, pa je avtomatizacija teleskopa v smislu računalniško kontroliranega sledenja in go-to funkcionalnosti. Kar se konec koncev za računalniškega inženirja tudi spodobi =) Več o tem pa na podstrani Samogradnja.
 |
|
Tolmin - majhno mesto, kjer živim. Fotografija je nastala devet ali deset let nazaj ko sem se pozno ponoči vračal z opazovanja. Ob priliki moram narediti novo fotografijo z istega mesta (če ga bom še našel =) za primerjavo napredka svetlobnega onesnaženja. Upam da šok ne bo prehud... |
Ok, dovolj nakladanja zaenkrat. Če kogarkoli zanima karkoli v zvezi z skicami, fotografijami oz. načrti za samogradnjo, mi lahko piše na spodnji naslov in potrudil se bom čimprej in čimbolj natančno odgovoriti. Rad bi, da čimveč ljudi najde kaj uporabnega zase in ne ponavlja mojih napak oz. ponovno izumlja kolesa. Tako bo šel razvoj hitreje dalje, pa tudi kakšen siv las manj bo...
Tomaž Orač
tomaz.orac@astrosketch.net
 |
|